Šopek belih nageljnov za nagrobno vazo

Dedek je imel nagelj za vsak praznik: za klobukom, v gumbnici, na nedeljski mizi. Zato njegov vnuk, ki zdaj živi tri ure vožnje daleč, ob vsakem obisku pokopališča prinese bele nageljne. Le da ti ne ovenijo do naslednjega obiska.

Decembra jih najde pod tanko kapo snega — beli cvetovi pod belino, tihi in svetli. Marca stojijo v vazi, kot bi jih kdo prinesel včeraj: nič uvelih robov, nič zbledelih listov. Vsako steblo nosi tri odprte cvetove in tri popke, zato štirje šopi napolnijo nagrobno vazo bujno in naravno — polno, ne nastavljeno.

Kdor želi ob belini še kanček toplote, šopek dopolni s krem in rumenimi krizantemami ter sestavi poklon po svoje. A tudi sami stojijo ti nageljni dostojanstveno — pokončno in brez veliko besed, tako kot je stal dedek.